V meni je od malih nog tlela želja po pomoči ljudem. Že v gimnaziji sem se seznanila s prostovoljstvom, ki je postalo stalnica skozi vse moje odraslo življenje. Kot prostovoljka sem nabirala izkušnje z otroki z učnimi in vedenjsko-čustvenimi težavami in kot spremljevalka oseb z motnjo v duševnem razvoju. Več kot 10 let sem tudi poklicno delala z osebami z motnjo v duševnem razvoju in prav tu sem se naučila ogromno o potrpežljivosti, strpnosti, razumevanju in spoštovanju drugačnosti, empatiji in neskončni ljubezni.
Svoje izobraževanje sem začela na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer sem diplomirala iz psihosocialne pomoči (dipl. psihosoc. pom.). Trenutno končujem magistrski študiju Psihologije. Sem certificirana psihoterapevtka iz psihoterapevtske modalitete Logoterapija. Sem zelo vedoželjen človek in nenehno stremim k novim izzivom, širjenju svojega strokovnega znanja in življenjskih obzorij. V tem letu sem zaključila specialistični študij iz področja psihoterapija otrok in mladostnikov. Imam svojo psihoterapevtsko prakso, ki jo izvajam pod supervizorstvom Klemna Kobala; s področja otrok in mladostnikov pa pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš. Sem mati treh otrok, ki od vsega najraje na svetu, preživljam čas s svojo družino, berem vsak trenutek, ko le utegnem in uživam, ko si vzamem čas za dolge sprehode.
Moje ime je Luka Dobovičnik. Sem mož ženi, oče sinu in hčeri ter sopotnik psu. ☺ Sem športni navdušenec, ljubitelj narave in literature.
Po izobrazbi sem magister profesor športne vzgoje (mag. prof. šp. vzg.), magister psihosocialnega svetovanja (mag. psihosoc. svet.) in psihoterapevt – logoterapevt. Svoje psihoterapevtsko znanje sem dodatno poglabljal z enoletnim intenzivnim usposabljanjem s področja psihoterapije otrok in mladostnikov. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani sem opravil tudi specialno- in socialno-pedagoški izpopolnjevalni program pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Zadnje desetletje sem deloval v Strokovnem centru Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana, kjer sem pridobil bogate izkušnje pri delu z otroki, mladostniki in družinami. Svojo poklicno pot sem začel na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, nadaljeval na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani ter na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki.
Pri svojem delu človeka razumem kot celostno, edinstveno in neponovljivo bitje, ki ni določeno zgolj s svojimi okoliščinami, temveč ima vedno možnost izbire odnosa do njih. Verjamem, da ima vsak v sebi potencial za spremembo in iskanje smisla, tudi takrat, ko se zdi pot naprej nejasna. Klientom želim ponuditi prostor, kjer se lahko izrazijo, se nekoliko odmaknejo od svojih stisk ter jih pogledajo z nove perspektive, hkrati pa postopoma odkrivajo notranjo trdnost, vrednote, smer in jasnost.
Svoje delo na področju logoterapije redno superviziram pod vodstvom Klemna Kobala in Vedrane Nucak, področje dela z otroki in mladostniki pa pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš.
Sem Lara Mahkovic, ljubiteljica narave in živali, uživam v gorah in aktivnostih na prostem. Po osnovni izobrazbi sem magistrica kineziologije in diplomirana plesalka in koreografinja, a se je moja smer življenja preusmerila v drugačne vode.
Zaključila sem specialistični študij psihoterapije, smer logoterapija in izvajam lastno prakso pod supervizijo Klemna Kobala in Danielle Rigas. Redno sem zaposlena v Strokovnem centru Frana Milčinskega Smlednik, kjer delam z otroki in mladostniki s čustveno vedenjsko motnjo. Dodatno sem zaključila tudi enoletno izobraževanje s področja psihoterapije otrok in mladostnikov pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš.
Zavod Ladina dlan se poslužuje multimodalnega psihoterapevtskega pristopa s poudarkom na logoterapiji. Njen utemeljitelj je Viktor E. Frankl (1905 – 1997), ki logoterapijo postavi na tri stebre, ki jih poimenuje: svobodna volja, volja do smisla in smisel življenja.
Logoterapija predstavlja edinstven pristop v psihoterapiji, saj prinaša spoznanje, da je človek ne le telesno in duševno, ampak tudi duhovno bitje. Osredotoča se na duhovne potrebe posameznika in išče odgovore na temeljna življenjska vprašanja, ki so relevantna za vsakega, ne glede na njegovo telesno ali duševno stanje. Izraz »logos« pomeni »smisel«, zato se logoterapija ukvarja s človekovim iskanjem smisla. Posamezniku, skupini ali družini pomaga razumeti, zakaj se določene stvari dogajajo »ravno njemu ali njim«, razmeji ali pokliče k odgovornosti, pokaže na svoboden prostor in naloge ter odgovarja na vprašanje, kako najti moč za samopreseganje. Slednja izhaja iz ljubezni do nekoga ali nečesa. Takrat je človek pripravljen pozabiti nase, (po)trpeti in preseči samega sebe ali okoliščine. Vztrajanje
kljub oviram, s pripravljenostjo za spreminjanje stališča, ob razvijanju smisla za humor, nam je v pomoč takrat, ko ne vidimo več izhoda. Dojemanje krize kot priložnosti za telesno, duševno in duhovno rast pa okrepi našo notranjo moč in poglobi naše veselje do življenja.
