V meni je od malih nog tlela želja po pomoči ljudem. Že v gimnaziji sem se seznanila s prostovoljstvom, ki je postalo stalnica skozi vse moje odraslo življenje. Kot prostovoljka sem nabirala izkušnje z otroki z učnimi in vedenjsko-čustvenimi težavami in kot spremljevalka oseb z motnjo v duševnem razvoju. Več kot 10 let sem tudi poklicno delala z osebami z motnjo v duševnem razvoju in prav tu sem se naučila ogromno o potrpežljivosti, strpnosti, razumevanju in spoštovanju drugačnosti, empatiji in neskončni ljubezni.
Svoje izobraževanje sem začela na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer sem diplomirala iz psihosocialne pomoči (dipl. psihosoc. pom.). Vzporedno magistrskemu študiju iz psihologije, sem se vpisala in zaključila specialistični študij
psihoterapije. Sem specializantka psihoterapije pod supervizijo. Sem zelo
vedoželjen človek zato nenehno stremim k novim izzivom, širjenju svojega
strokovnega znanja in življenjskih obzorij. Trenutno se izobražujem za pridobitev naziva psihoterapevt otrok in mladostnikov. Imam svojo psihoterapevtsko prakso, ki jo izvajam pod supervizorstvom Klemna Kobala; s področja otrok in mladostnikov pa pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš. Sem mati treh otrok, ki od vsega najraje na svetu, preživljam čas s svojo družino, berem vsak trenutek, ko le utegnem in uživam, ko vzamem psa in se izgubim v gozdu.
Sem Luka Dobovičnik, mag. prof. šp. vzg., specializant logoterapije. Star sem 36 let, sem mož ženi, oče sinu in sopotnik psu. ☺ Sem športni navdušenec in ljubitelj literature. Polnih osem let sem zaposlen v Strokovnem centru Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana (SCMD Malči Beličeve). Pred tem sem bil za kratek čas zaposlen na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki, Srednji zdravstveni šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani in Fakulteti za šport, kjer sem z delom začel takoj po zaključku študija na istoimenski fakulteti, smer športna vzgoja.
Z zaposlitvijo v SCMD Malči Beličeve sem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani opravil specialno-pedagoški in socialno-pedagoški izpopolnjevalni program pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Leta 2020/2021 sem se vpisal na študijski programa Psihosocialno svetovanje. Trenutno se ukvarjam s pisanjem magistrske naloge. Obiskujem tudi specialistični študij psihoterapije, smer logoterapija, in izpopolnjevanje s področja psihoterapije otrok in mladostnikov. Psihoterapevtska srečanja s področja logoterapija izjavam pod supervizorstvom Klemna Kobala in Vedrane Nučak; s področja otrok in mladostnikov pa pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš.
Sem Lara Mahkovic, ljubiteljica narave in živali, uživam v gorah in aktivnostih na prostem. Po osnovni izobrazbi sem magistrica kineziologije in diplomirana plesalka in koreografinja, a se je moja smer življenja preusmerila v drugačne vode. Trenutno zaključujem specialistični študij psihoterapije, smer logoterapija in izvajam lastno prakso pod supervizijo Klemna Kobala in Danielle Rigas. Teče drugo leto kar sem zaposlena v Strokovnem centru Frana Milčinskega Smlednik, kjer delam z otroki s čustveno vedenjsko motnjo. Dodatno se še izobražujem na področju psihoterapije otrok in mladostnikov pod supervizorstvom Andreje Barbare Jaš.
Zavod Ladina dlan se poslužuje multimodalnega psihoterapevtskega pristopa s poudarkom na logoterapiji. Njen utemeljitelj je Viktor E. Frankl (1905 – 1997), ki logoterapijo postavi na tri stebre, ki jih poimenuje: svobodna volja, volja do smisla in smisel življenja.
Logoterapija predstavlja edinstven pristop v psihoterapiji, saj prinaša spoznanje, da je človek ne le telesno in duševno, ampak tudi duhovno bitje. Osredotoča se na duhovne potrebe posameznika in išče odgovore na temeljna življenjska vprašanja, ki so relevantna za vsakega, ne glede na njegovo telesno ali duševno stanje. Izraz »logos« pomeni »smisel«, zato se logoterapija ukvarja s človekovim iskanjem smisla. Posamezniku, skupini ali družini pomaga razumeti, zakaj se določene stvari dogajajo »ravno njemu ali njim«, razmeji ali pokliče k odgovornosti, pokaže na svoboden prostor in naloge ter odgovarja na vprašanje, kako najti moč za samopreseganje. Slednja izhaja iz ljubezni do nekoga ali nečesa. Takrat je človek pripravljen pozabiti nase, (po)trpeti in preseči samega sebe ali okoliščine. Vztrajanje
kljub oviram, s pripravljenostjo za spreminjanje stališča, ob razvijanju smisla za humor, nam je v pomoč takrat, ko ne vidimo več izhoda. Dojemanje krize kot priložnosti za telesno, duševno in duhovno rast pa okrepi našo notranjo moč in poglobi naše veselje do življenja.
