BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Ladina Dlan - ECPv6.10.1.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Ladina Dlan
X-ORIGINAL-URL:https://ladinadlan.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Ladina Dlan
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20260101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20260719T160000
DTEND;TZID=UTC:20260724T170000
DTSTAMP:20260605T224543
CREATED:20260420T133507Z
LAST-MODIFIED:20260521T062517Z
UID:1696-1784476800-1784912400@ladinadlan.si
SUMMARY:Psihoterapevtski poletni tabor 2026: ZAZNAVANJE IN IZRAŽANJE ČUSTEV
DESCRIPTION:Psihoterapevtski poletni tabor 2026: ZAZNAVANJE IN IZRAŽANJE ČUSTEV \nTermin: 19. – 24. 7. 2026; začetek tabora 19. 7. 2026 med 16.00 in 17.00; zaključek tabora 24. 7. 2026 med 16.00 in 17.00 \nLokacija: Turistična kmetija Obolnar\, Dolenja vas pri Čatežu 17\, 8212 Velika Loka \nCiljna skupina: učenci druge in tretje trijada osnovne šole (lahko tudi dijaki) \nCena: 320 EUR / osebo \nRok za prijavo: do 7. 6. 2026 \nDostop do prijavnega obrazca \n  \nTEMA: ZAZNAVANJE IN IZRAŽANJE ČUSTEV \nPoletne počitnice 2026 bomo v Zavodu Ladina dlan obarvali z varnim\, strokovno vodenim in doživljajsko bogatim psihoterapevtskim taborom za otroke in mladostnike. \nTabor je namenjen otrokom in mladostnikom\, ki: \n\ndoživljajo čustvene stiske\,\ntežje prepoznavajo ali izražajo svoja čustva\,\nimajo težave z regulacijo jeze\, strahu\, žalosti ali tesnobe\,\npotrebujejo dodatno podporo pri razvoju socialnih veščin\,\nali pa bi ob strokovni podpori želeli bolje razumeti sebe.\n\nGre za majhno (12 otrok ali mladostnikov)\, strokovno vodeno skupino\, kjer je vsak otrok viden\, slišan in varen. \nNAMEN TABORA \nOsrednja tema tabora so čustva – njihovo prepoznavanje\, razumevanje\, izražanje in regulacija. \nOtroci in mladostniki bodo skozi strukturirane delavnice\, skupinsko terapijo\, individualne podporne trenutke (po potrebi tudi individualne terapije)\, ustvarjalne procese in gibanje: \n\nspoznavali različna čustva in njihove funkcije\,\nširili besedni zaklad za opis notranjega doživljanja\,\nprepoznavali telesne znake čustev\,\nrazvijali zdrave načine izražanja\,\nvadili regulacijske tehnike (dihanje\, sproščanje\, umirjanje …)\,\nkrepili odgovornost za lastno vedenje\,\nrazvijali empatijo in razumevanje drugih.\n\nPoseben poudarek namenjamo vprašanju: »Kaj mi moje čustvo sporoča in kaj lahko z njim naredim?« \nSKUPINSKA DINAMIKA IN NAČIN DELA \nTabor je zasnovan strokovno in upošteva zakonitosti skupinske dinamike. Skupina ni le prostor izvajanja dejavnosti\, temveč pomemben terapevtski medij. \nOtroci skozi skupinski proces: \n\ndoživljajo občutek pripadnosti\,\nvadijo postavljanje meja\,\nrazvijajo empatijo\,\nprepoznavajo vpliv svojega vedenja na druge\,\npridobivajo izkušnjo varnega odnosa z vrstniki.\n\nProgram vključuje: \n\nskupinsko delo (skupinska terapija\, delavnice\, skupinske dejavnosti\, refleksije dneva); in\nindividualne podporne trenutke (po potrebi tudi individualne terapije)\, kadar otrok potrebuje dodatno varnost\, razbremenitev ali pogovor.\n\nS tem zagotavljamo ravnovesje med močjo skupinskega procesa in individualno podporo. \nKAKO POTEKA DELO? \nProgram je strukturiran\, a prilagodljiv razvojnim značilnostim skupine. Delo poteka v kombinaciji: \n\nPsihoterapevtskih delavnic:\n\ndelo z Inuk kartami in drugimi projekcijskimi materiali\,\nvodeni pogovori in psihoedukacija o čustvih\,\nvečerna skupinska terapija\,\nvaje zrcaljenja in prepoznavanja čustev (mimika\, »grimasiranje«\, telesna govorica …)\,\nsprostitvene tehnike in dihalne vaje\,\n…\n\n\n\nPsihoterapevtske delavnice omogočajo varen prostor za raziskovanje notranjega doživljanja\, krepitev čustvene pismenosti ter razvoj bolj zdravih načinov soočanja z občutki in odnosi. \n\nUstvarjalnih pristopov:\n\nslikanje čustev z barvami\,\noblikovanje čustev z maso\, glino ali drugim materialom\,\nizdelava mozaikov (npr. šeleshamer tehnika)\,\nsimbolno izražanje notranjega doživljanja skozi umetnost\,\n…\n\n\n\nUstvarjanje omogoča varno izražanje tudi takrat\, ko besede niso dovolj. \n\nGibanja in aktivnosti v naravi:\n\nhoja in pohodi\,\nkopanje\,\nskupinske igre za razvoj sodelovanja\,\n…\n\n\n\nGibanje je pomemben del regulacije čustev – telo in čustva so neločljivo povezani. \nKAKO SE RAZLIKUJEMO OD DRUGIH TABOROV? \n\nPsihoterapevtska naravnanost: Gre za strokovno zasnovan terapevtski program\, ne zgolj tematski poletni tabor.\nUpoštevanje skupinske dinamike: Skupina je terapevtsko vodena in strukturirana. Proces ni prepuščen naključju.\nKombinacija skupinskega in individualnega dela: Otrok je del skupine\, hkrati pa ima možnost individualne podpore.\nMajhne skupine: Omogočajo večjo varnost\, globlje delo in individualni pristop.\nStrokovna ekipa: Program vodijo strokovnjaki s področja psihoterapije in dela z otroki ter mladostniki.\nCelostni pristop: Povezujemo pogovor\, umetnost\, telo\, gibanje in naravo.\nOdgovornost za lastna čustva: Otroci se učijo\, da so vsa čustva dovoljena – pomembno pa je\, kako z njimi ravnamo.\n\nCILJI TABORA \n\nPovečati čustveno pismenost otrok in mladostnikov.\nOkrepiti sposobnost regulacije intenzivnih čustev.\nRazvijati varno izražanje jeze\, žalosti\, strahu in veselja.\nKrepiti občutek lastne vrednosti in notranje varnosti.\nRazvijati empatijo in spoštljivo komunikacijo.\nRazvijati zavedanje o vplivu posameznika na skupino.\nKrepiti socialne kompetence skozi izkušnjo varnega skupinskega procesa.\n\nDolgoročni cilj je\, da otrok po taboru lažje: \n\nprepozna\, kaj se z njim dogaja\,\nubesedi svoje doživljanje\,\npoišče pomoč\,\nizbere bolj regulirano vedenje.\n\nPRIJAVA IN POGOJI VKLJUČITVE \nPsihoterapevtski tabor je strokovno voden program\, zato je pred vključitvijo potreben kratek usmerjevalni postopek\, s katerim zagotovimo\, da je tabor za otroka primeren in varen. \nPrijavni postopek \n\nIzpolnjena prijavnica (osnovni podatki o otroku in razlog vključitve).\nKratek uvodni pogovor s starši (osebno ali online).\nPo potrebi posvet s strokovnim delavcem (CSD\, šola\, terapevt)\, če je otrok že v obravnavi.\nPresoja ustreznosti vključitve glede na sestavo skupine.\n\nVključitev je potrjena po strokovni oceni ekipe. \nKriteriji vključitve \nTabor je primeren za otroke in mladostnike\, ki: \n\nimajo težave s prepoznavanjem\, izražanjem ali regulacijo čustev\,\ndoživljajo povečano anksioznost\, žalost\, jezo ali notranjo napetost\,\nkažejo blage do zmerne vedenjske izzive\,\nimajo težave v vrstniških odnosih\,\npotrebujejo podporo pri razvoju socialnih veščin\,\nso motivirani za sodelovanje v skupinskem procesu (v skladu z razvojno stopnjo)\,\nzmorejo osnovno samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (higiena\, oblačenje ipd.).\n\nTabor je lahko primeren tudi za: \n\notroke\, vključene v obravnavo na CSD\,\notroke\, ki že obiskujejo individualno terapijo\,\notroke v preventivni podpori (brez formalne diagnoze).\n\nKontraindikacije (kdaj tabor ni primeren) \nZaradi varnosti otroka in skupine tabor ni primeren v naslednjih primerih: \n\nakutna psihiatrična stanja (npr. aktivna psihoza\, huda depresivna epizoda z visokim tveganjem)\,\naktivna samopoškodovalna vedenja brez stabilizacije\,\nizrazita agresivna vedenja\, ki ogrožajo druge\,\nhude motnje vedenja brez vzpostavljenih mej in sodelovanja\,\nodvisnosti ali aktivna zloraba psihoaktivnih snovi\,\nrazvojne posebnosti\, ki zahtevajo stalno individualno spremljanje 1:1 (če tega ne moremo zagotoviti)\,\notrok\, ki izrazito zavrača sodelovanje in skupinski proces.\n\nV primeru dvoma se o ustreznosti vključitve odločimo individualno po strokovnem pogovoru. \nSestava skupine \nPri oblikovanju skupine upoštevamo: \n\nstarostno kompatibilnost\,\nrazvojno raven\,\nnaravo čustvenih in vedenjskih izzivov\,\nzakonitosti skupinske dinamike\,\nvarnost vseh udeležencev.\n\nSkupine so majhne\, kar omogoča kakovostno terapevtsko delo in individualno podporo znotraj skupinskega procesa. \nPo zaključku tabora \nStarši (in po dogovoru tudi strokovni delavci) prejmejo: \n\nkratko strokovno povratno informacijo\,\nusmeritve za nadaljnjo podporo otroku\,\npriporočila za morebitno nadaljnjo terapevtsko obravnavo.\n\nPo potrebi je možen tudi individualni zaključni pogovor.
URL:https://ladinadlan.si/index.php/event/psihoterapevtski-poletni-tabor-2026-zaznavanje-in-izrazanje-custev/
LOCATION:Turistična kmetija Obolnar\, Dolenja vas pri Čatežu 17\, Velika Loka\, 8212\, Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://ladinadlan.si/wp-content/uploads/2025/03/Unti4tled-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20260901T160000
DTEND;TZID=UTC:20260906T170000
DTSTAMP:20260605T224543
CREATED:20260521T061701Z
LAST-MODIFIED:20260521T062934Z
UID:1742-1788278400-1788714000@ladinadlan.si
SUMMARY:Integrativni program celostnega razvoja - INDEEP
DESCRIPTION:Ciljna skupina: otroci in mladostniki ter mlade odrasle osebe \nKraj izvajanja: Pristavica pri Velikem Gabru ali Mengeš \nZačetek izvajanja programa: september 2026 \nDostop do informativnega prijavnega obrazca \n  \nIzhodišče integrativnega programa celostnega razvoja – INDEEP temelji na spoznanju\, da k trajnejšim spremembam v vedenju\, mišljenju\, doživljanju in odnosih ne vodijo ozko usmerjene intervencije\, temveč redna\, vodena in dovolj ter primerno intenzivna vsestranska aktivacija posameznika in njegovega neposrednega okolja. Na to kažejo izkušnje socialno-andragoške metode (Rugelj\, 2015; Perko\, 2008 in 2013; Perko in Perko\, 2024) in intenzivnega športno doživljajskega programa (IŠDP; Dobovičnik\, 2019; Dobovičnik\, Rogan in Anžič\, 2019; Dobovičnik; Dobovičnik\, 2024). Slednji je bil za otroke in mladostnike (ter njihove družine) prilagojen ravno po socialno-andragoški metodi. Čeprav je bila socialno-andragoška metoda prvotno namenjena predvsem odraslim v stiski\, lahko njena izhodišča smiselno prenesemo tudi na področje psihoterapije\, pri delu z otroki in mladostniki (ter družinami)\, ob nujnem upoštevanju otrokovih ali mladostnikovih razvojnih značilnosti. \n  \nProgram se opira na več ključnih načel\, izhajajoč iz socialno-andragoške metode in IŠDP: \n\nakcijski tip skupine pred diskusijskim: jedro spremembe se dogaja v skupni akciji – pri športu\, pri branju\, na taboru\, na pohodu\, v gledališču … – šele nato sledita refleksija in pogovor. Torej\, izkušnja pred besedo;\nvsestranska aktivacija: dejavnosti so načrtno razpršene na telesno\, duševno in duhovno področje (šport\, branje\, pisanje\, sprostitvene tehnike\, refleksija smisla in vrednot …). Takšna struktura sledi socialno-andragoški metodi in logoterapevtskem načelu\, da se človek v stiski opomore šele ob vztrajnem delovanju na več življenjskih poljih hkrati;\n(primerno) visoke zahteve in jasna struktura\, povezana z osebno odgovornostjo: od otrok in mladostnikov ter staršev se pričakuje redna udeležba\, opravljanje dogovorjenih nalog in postopno prevzemanje odgovornosti. Hkrati program poudarja spoštljiv\, varen in pristen odnos med terapevtom\, staršem in otrokom;\npreseganje cone udobja: vse dejavnosti programa\, predvsem pa večdnevne športno-doživljajske dejavnosti (tabori)\, načrtno vključujejo izzive\, napor in situacije\, v katerih se otrok\, mladostnik ali starš srečata s strahom\, odpovedjo\, vztrajnostjo ter osebno in skupinsko odgovornostjo. Prav te situacije so ključne za preoblikovanje samopodobe in doživljanja sebe v odnosu do drugih;\nrefleksija in prenos v vsakdanje življenje: vsak športni\, bralni ali kulturni ipd. dogodek je povezan z refleksijo – z dnevnikom\, skupinskim pogovorom ali individualnim razgovorom – v katerem udeleženci preučijo\, kako se naučeno kaže v njihovem vsakdanu (v šoli\, doma\, v vrstniški skupini …) in kaj želijo konkretno utrditi\, opustiti\, spremeniti\, nadgraditi …;\nvključevanje staršev kot so-udeležencev in so-odgovornih: starši niso zgolj »soglasodajalci«\, temveč aktivni udeleženci: del nalog izvajajo skupaj z otroki\, del pa v okviru njim namenjenim srečanj. Program predvideva postopno krepitev njihovega doživljanja\, da lahko tudi sami živijo drugače\, ne le »spremenijo otroka«.\n\n  \nGlavni cilji programa so: \n\nzmanjševanje intenzivnosti in pogostosti motečih vedenj ter večanje funkcionalnih oblik vedenja;\nkrepitev samopodobe\, samozaupanja in občutka kompetentnosti;\nprevzemanje odgovornosti;\nrazvoj izkušenj pripadnosti\, sodelovanja\, medvrstniške in medgeneracijske podpore;\npostopno prehajanje od vzgoje k samovzgoji (samostojno vzdrževanje novih navad);\nbogatenje družinskega življenja z uresničljivimi skupnimi športnimi\, kulturnimi\, bralnimi navadami …\n\n  \nV jedru programa sta temeljni izhodišči\, da se identiteta oblikuje skozi odgovornost\, osebnost pa skozi razvojne izkušnje\, pri čemer lahko neustrezni vzgojni vplivi upočasnijo ali otežijo ta dva procesa. Posledice se pri otrocih in mladostnikih lahko kažejo kot pomanjkanje samodiscipline\, nizke samopodobe\, težave v socialnih odnostih izzivih pri prevzemanju odgovornosti ipd. Hkrati pa program nagovarja tudi posameznike brez izrazitih težav\, ki želijo okrepiti svojo osebnostno zrelost\, izboljšati odnose in razviti svoje potenciale. Pristop programa zato ni zgolj podporen ali permisiven\, temveč temelji na jasni strukturi\, mejah\, pričakovanjih\, klicu k odgovornosti … prilagojenih razvojni stopnji posameznika. Program naslavlja odpravljanje težav in spodbuja celosto osebno rast. \n  \nPri (naj)mlajših otrocih je ključno\, da se metoda izvaja predvsem preko družine. Starši imajo vlogo primarnih vzgojiteljev\, ki morajo vzpostaviti varno\, a hkrati avtoritativno okolje. To pomeni kombinacijo topline\, sprejemanja in jasnih pravil. Otrok v zgodnjem razvojnem obdobju potrebuje stabilnost\, rutino in zgled\, saj se uči predvsem preko posnemanja. Dejavnosti programa\, kot so npr. redna telesna dejavnost\, branje\, stik z naravo\, skupne dejavnosti in (preproste) oblike refleksije (npr. pogovor o dnevu\, ustna ali pisna obnova) se lahko prilagodijo otrokovi starosti\, kognitivnim sposobnostim … oz. razvojnim značilnostim. \n  \nPri mladostnikih\, ki so v fazi iskanja identitete in večje avtonomije\, metoda zahteva nekoliko drugačen poudarek. Pomembno je postopno vključevanje odgovornosti\, razvoj samorefleksije ter soočanje z lastnimi vedenjskimi vzorci (v najširšem smislu). V tem obdobju so še posebej učinkovite skupinske oblike dela\, saj vrstniška skupina predstavlja pomemben socialni kontekst. Terapevtske oziroma vzgojne skupine lahko delujejo kot nadomestna ali dopolnilna »razširjena družina«\, kjer mladostnik pridobiva izkušnje sodelovanja\, discipline in vztrajnosti. Dejavnosti\, kot so tek\, planinarjenje\, izobraževanje (šolanje\, študij …)\, ustvarjalno pisanje\, sprostitvene tehnike\, prostovoljno delo idr.\, prispevajo k oblikovanju pozitivne samopodobe in občutku kompetentnosti. \n  \nPoseben poudarek v programu je na vključevanju celotne družine. Težave otrok in mladostnikov so pogosto odraz družinske dinamike\, zato sprememba ni mogoča brez aktivnega sodelovanja staršev. Družina mora postopoma razviti bolj funkcionalne vzorce komunikacije\, jasnejšo razdelitev vlog ter večjo stopnjo odgovornosti vseh članov. V tem procesu ima terapevt vlogo avtoritativnega vodje\, ki s svojim zgledom in strokovnostjo usmerja družino. Pri tem pa mora biti posebej pozoren na razvojne potrebe otrok – zahteve morajo biti realne\, postopne in podprte z razumevanjem. \n  \nPomembna značilnost programa je uporaba konkretnih vzgojno-terapevtskih sredstev\, ki spodbujajo aktivno delovanje\, ki jih lahko prilagodimo starosti oz. razvojni stopnji posameznikov: pri otrocih so to lahko strukturirane dnevne naloge\, igra z elementi odgovornosti in sodelovanja ipd.; pri mladostnikih pa bolj zahtevne oblike\, kot so redna telesna vadba\, pisanje refleksij ali vključevanje v skupnostne projekte ipd. Ključno je\, da dejavnosti niso zgolj simbolične\, temveč zahtevajo napor\, vztrajnost in odgovornost. \n  \nMetoda poudarja tudi pomen discipline in doslednosti kot orodja za reševanje življenjskih težav. Pri delu z otroki in mladostniki to pomeni razvijanje notranje discipline in doslednosti skozi zunanje strukture. Sprva otrok ali mladostnik sledi pravilom zaradi zunanjih zahtev\, sčasoma pa jih ponotranji in začne delovati iz lastne motivacije. Ta proces je razvojno pogojen in zahteva čas\, doslednost ter podporo okolja. \n  \nVloga terapevta je pri tem izjemno zahtevna. Ne gre zgolj za izvajanje tehnik\, temveč za celostno osebnostno držo. Terapevt mora biti zgled urejenega\, odgovornega in aktivnega življenja. Le tako lahko vzpostavi kredibilno avtoriteto\, ki jo otroci\, mladostniki in starši sprejemajo. Hkrati pa mora biti občutljiv za razvojne posebnosti\, individualne razlike in morebitne travmatske izkušnje posameznikov. \n  \nProgram v praksi predstavlja strukturiran\, zahteven\, a potencialno zelo učinkovit pristop. Njegova vrednost je v poudarjanju aktivne in odgovorne vloge posameznika\, celostnega razvoja ter pomena družine in skupnosti. Pri delu z otroki in mladostniki pa je nujno\, da se njeni principi prilagodijo njihovim razvojnim zmožnostim\, potrebam po varnosti\, postopnosti in podpori\, saj le tako lahko prispevajo k zdravi osebnostni rasti in socialni integraciji. \n  \nDostop do informativnega prijavnega obrazca \n  \nREFERENCE: \n  \nDobovičnik\, L. (2019). Intenzivni športno-doživljajski program – predstavitev\, rezultati in smernice razvoja. Uvajanje sprememb pri podpori mladim s čustvenimi in vedenjskimi težavami\, 187 – 198. https://www.researchgate.net/uvajanjespremembpripodporimladihscustvenimiinvedenjsmimitezavami \nDobovičnik\, L.\, Rogan\, S. in Anžič\, S. (2019). Rezultati dveh dvoletnih intenzivnih športnih programov za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Uvajanje sprememb pri podpori mladim s čustvenimi in vedenjskimi težavami\, 199 – 216. https://www.researchgate.net/uvajanjespremembpripodporimladihscustvenimiinvedenjsmimitezavami \nDobovičnik\, L. (2024). Izvedba intenzivnega športno-doživljajskega programa v domačem okolju otrok in mladostnikov Strokovnega centra Ljubljanskega Mladinskega doma Malči Beličeve. 4. mednarodna konferenca Mladinskega doma Jarše. Sodobni izzivi dela z mladimi\, 55-72. https://konferenca.mdj.si/zbornik2024.pdf \nPerko\, A. (2008). Družina na križpotju. Sodoben pritop k urejanju ljudi v stiski. Ljubljana: UMco; Kamnik: Zavod Mitikas. \nPerko\, A. (2013). Pijan od življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga. \nPerko\, A. in Perko U. (2024). Pozdravljeno življenje. Ljubljana: Buča. \nRugelj\, J. (2015). Pot samouresničevanja. Zdravljenje in urejanje zasvojencev in drugih ljudi v stiski. Ljubljana: UMco.
URL:https://ladinadlan.si/index.php/event/integrativni-program-celostnega-razvoja-indeep/
LOCATION:Pristavica pri Velikem Gabru ali Mengeš\, Mengeš\, Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://ladinadlan.si/wp-content/uploads/2025/03/5.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR